Slovenija je bogato posejana s kamnom, zlasti Kras, ki s svojo značilno kulturno krajino navdihuje tamkajšnje prebivalce in obiskovalce prav zato, ker so znali ohraniti bogato kamnoseško izročilo. Kamen so tam še pred drugo svetovno vojno obdelovali pri vsaki hiši. Vse, kar so potrebovali, so izdelali iz kamna.
Naravni kamen pa ni zastopan le v ljudskem stavbarstvu. Občudujemo ga v številnih umetninah tujih in domačih umetnikov, predvsem v delih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Manj znano je dejstvo, da je zgradba slovenskega parlamenta v celoti, zunaj in znotraj, obložena samo z domačimi vrstami naravega kamna, zato jo nekateri imenujejo kar galerija slovenskega kamna.
Kot šola s kamnoseškim izobraževalnim programom smo dediči bogatega kamnoseškega izročila. Če hočemo ohraniti bogato kamnito stavbno dediščino na Slovenskem, moramo ohraniti znanje ročne obdelave kamna ter to znanje kot nesnovno dediščino prenašati na naslednje rodove. Delo kamnosekov je ustvarjalno, zanimivo, polno izzivov. Kamen ne dopušča nobene »bližnjice«, zato mora biti kamnosek potprežljiv, natančen, vztrajen in zanesljiv.
Od petka, 28. septembra 2018, si lahko v pritlični avli ogledujemo razstavljene vzorce slovenskega naravnega kamna iz zdaj delujočih kamnolomov. Kako pa svoj ustvarjalni izraz v kamen odtisne kiparka Nivea Kofol? Oglejte si razstavo njenih umetniških del z naslovom Izziv kamna, v 1. nadstropju.
