Ste že slišali za vrhove Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Trato, Staneški hrib? Verjetno še ne. Niso prav visoki, najvišji seže le 530 m visoko, tudi zelo daleč ni do njih, saj se je po bolj ali manj dobro označenih poteh nanje mogoče povzpeti kar s postajališč mestnega avtobusa. Vsi so poraščeni z gozdom, zato nepozoren pohodnik marsikdaj ne ve, da stoji že na vrhu. Lahko pa do vrha tudi ne pride, če na številnih gozdnih stezah in kolovozih uspe zgrešiti pravo smer.
Da bi trideset dijakov z dvema profesorjema spoznalo te neznane vzpetine, smo v ponedeljek krenili s postaje na Bokalcah po gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), nadaljevali v smeri Podutika in se povzpeli na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in odšli po strmi gozdni poti na Kopavnik (375 m). Oznake na deblih so nas nato usmerjale proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spustili do Brezovice. V sredo smo iz Šentvida krenili po strmi gozdni poti nad smučiščem Poseka do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.
Če odmislimo nekoliko več blata na gozdnih poteh, kar je povsem običajno za ta letni čas, vsi trije pohodi niso bili zahtevni. Vseeno pa smo v treh dneh prehodili dobrih 22 km blatnih gozdnih poti in se povzpeli skoraj 1000 m visoko.
