Na prvi pomladni dan, v četrtek, 21. marca 2024, smo ugotovili, da je NEKAJ LEPEGA V ZRAKU in zopet prišli posedet na Plečnikovo klopco ob NUK – u pri našem odru, kjer so dijaki prvih letnikov predstavili, kaj vse je lahko poezija. Na koncu smo ugotovili, da je poezija lahko tudi igriva, zafrkljiva ali celo malo zbadljiva, ampak najlepša je tista, ki prepozna vse odtenke tvoje duše.
Dijaki so zadnje tedne po svoje ustvarjali in ugotavljali, ali te kakšna pesem gane, v srce zadane, ti včasih zavre kri ali se ti kar spi. Ali je pesem tudi to, da zapišeš zgolj njeno/njegovo ime? Z izbranimi pesmimi, ki smo jih likovno opremili, smo polepšali kocke za sedenje na našem odru. Rdeča nit ustvarjanja je bila pesniška zbirka Vinka Möderndorferja: Romeo in Julija iz sosednje ulice, ki so jo prvi letniki dobili v dar v okviru projekta Rastem s knjigo in jo na tak način lahko prebirali dalj časa. Navdih pa niso bili le verzi, ampak tudi odlične ilustracije Jureta Engelsbergerja, ki so jih mnogi poustvarili. Čisto po inženirsko so se fantje lotili izdelave umetniške instalacije – knjige, iz katere padajo črke.
Na mini pesniškem dogodku smo tako slišali verze Toneta Pavčka, Borisa A. Novaka, Svetlane Makarovič, Andreja Rozmana – Roze in Vinka Möderndorferja. Likovni ustvarjalci pa so, poleg omenjenih, izbrali še pesmi Barbare Pešut, Franceta Prešerna in Roka Viličnika. Do naslednjega dneva poezije imejte lep pomladni dan, vsak dan s pesmijo na ustih in nasmejan!
Dogodek so povezovali: Kristian Davidovič iz StG1A, Sabina Volk in Maša Mohorič, Luka Keček, Filip Lin in Vili Podržaj iz T1B. Interpretirali so pesmi Vinka Möderndorferja (Kaj vse je pesem, Včasih je preveč besed, Obzorje, Teden), Svetlane Makarovič (Kost), Andreja Rozmana – Roze (Ta pouk ni zame), Borisa A. Novaka (Naš razred) in Toneta Pavčka (Nekaj lepega je v zraku, Pesem).
Umetniška instalacija knjige, iz katere padajo črke, so ustvarili spretni prsti: Luka Lancner, Leon Drolc, Luka Keček in Ismail Mušić. Svoje spretnosti so pokazali še: Klara, Sabina, Lara, Maša, Ema, Loti, Aiša, Urh, … iz T1B. Angelika Celin iz G1E je je zagotovo podrla osebni in šolski rekord v pisanju najdaljše besede v Möderndorferjevi pesmi Obzorje. Snemalca Andrija in Arian sta se spretno sukala okoli nas. Hvala za nekaj lepega, ki je nastalo iz našega sodelovanja – dan poezije 2024!
Sabina Pajtler Žagar, prof. slov. in špan., knjižničarka
