V okviru projektnega tedna je skupina dijakinj in dijakov s profesoricama Matjano Vogrič in Snežno Kokelj spoznavala Ljubljano.
Prvi dan so si ogledali Plečnikovo hišo. Mojster Jože Plečnik je bil res mojster. Popolnoma predan svojemu delu, arhitekturo in tradicijo je globoko spoštoval. Bil pa je strog in zahteven tako do sebe kot do svojih študentov. Zaradi svojega perfekcionisticnega odnosa do dela je prepričal tudi takratne mestne oblasti in dobil je večino naročil za izdelavo načrtov za glavnino objektov v Ljubljani, ki jih poznamo kot Plečnikovo Ljubljano in so na seznamu svetovne kulturne dediščine. Na to smo ponosni, hkrati pa od nas zahteva odgovornost in skrb za njegovo dediščino.
Drugi dan našega spoznavanja Ljubljane smo se dobili na Prešernovem trgu, ki nam je omogočil pogled na staro Ljubljano kot eno najlepših baročnih mestnih jeder, na secesijsko Ljubljano, ki nas je očarala z lepimi palačami ter tudi na Plečnikovo Ljubljano, saj smo se kaj hitro sprehodili čez Tromostovje. Na poti do Mestnega muzeja smo izvedeli marsikaj novega in prebudili stara znanja, ko smo korakali po Mestnem trgu, prečkali reko Ljubljanico čez Šuštarski most in se malo povzpeli po nekoliko dvignjenem terenu Novega trga mimo NUK-a do Mestnega muzeja. Naša vodnica nas je prijazno in zelo poučno popeljala skozi zgodovino Ljubljane od prazgodovinskih najdišč vse do osamosvojitve Slovenije. Naše fotografije povedo vse.
Petek je bil zadnji dan spoznavanja naše prestolnice. Po Miklošičevi cesti smo se sprehodili mimo secesijskih palač, od katerih nas je najbolj pritegnila palača z barvito fasado, delo arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene Helene, saj ima tudi simboliko barv. Ustavili smo se tudi v Miklošičevem parku, ki je bil pred kratkim lepo obnovljen in opremljen s čisto novim cestnim pohištvom (klopi imajo razsvetljavo). Žal ima park tudi svojo žalostno zgodbo. Letošnje poletje je bil zagrajen in nedostopen, saj je bila potrebna temeljita deratizacija. V parku je namrec bila invazija podgan. Seveda, zaradi nemarnih obiskovalcev, ki so temeljito ponesnažili park. Pot smo nadaljevali po lepo prenovljeni Čufarjevi ulici do Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo pogledali razstavo o kulturi in načinu življenja Slovencev in spoznali zanimivosti naše snovne in nesnovne kulturne dediščine.