Dijaki so si v okviru projektnega tedna ogledali gradbišče predora Karavanke. Vodja ELEA IC Marko Žibert, Nejc Povšič in doc. dr. Jure Klopčič so nam podrobno, poglobljeno in strokovno predstavili proces izkopa predora s poudarkom na geološke razmere, gradbeno mehanizacijo, ter edinstvenost karavanškega predora kot prvega na svetu, ki za gradnjo uporablja mikroarmiran beton.
Zadnji teden pouka v decembru, med 18. 12. in 22. 12. 2023, smo na šoli izvedli projektni teden. To pomeni, da smo našim dijakinjam in dijakom namesto pouka ponudili kar 42 različnih dejavnosti, katere so lahko izbrali glede na svoj interes. Naši profesorji so organizirali pet ekskurzij: Rim, Andaluzija, Malaga, Munchen in Sarajevo ter strokovno ekskurzijo v predor Karavanke. Petnajst dijakov si je izbralo štiridnevno smučanje v Dolomitih, ostali dijaki pa so se razporedili po delavnicah, ki so jih organizirali profesorji na šoli.
Na delavnici Iz živjenja koliščarjev so se posvetili zgodovini koliščarjev. Ogledali so si tudi muzej na prostem, ki bil zelo zanimiv. Veliko novega so izvedeli o koliščarjih in o njihovem življenju ter delu. Tudi pot po Barju je bila zabavna in zanimiva, četudi je bilo mrzlo.
Na projektnem tednu se je organiziral tudi tečaj za nogometnega sodnika.
Dijaki so se lahko udeležili delavnic Judo in samoobramba, Tehnike sproščanja, Klesanje črk – tipografija v kamnu, Tečaj CPP, Promet, Autocad, Gradbeni stroji in drugih. Na dveh delavnicah pa so dijaki izdelovali okraske za šolo in na koncu šolo tudi okrasili.
Med projektnim tednom smo na delavnici Grafično ustvarjanje in oblikovanje prostora poslikali zidove in izdelali dekorativne omete z različnimi motivi.
V tednu dejavnosti smo se posvetili odkrivanju življenja in dela Ivana Cankarja. Potem ko smo se uvodoma pomerili v poznavanju pisateljevih biografskih mejnikov in tekmovali v dopolnjevanju naslovov njegovih odmevnejših literarnih del, smo se napotili po sledeh njegovega bivanja v Ljubljani. Obiskali smo nekaj »postaj« iz Cankarjevih šolskih, študentskih in kasnejših zrelejših let ter prisluhnili njegovi iskreni in tenkočutni, pogosto pa tudi odločni ter brezkompromisni umetniški besedi. Sprehodili smo se tudi na Rožnik in obiskali Cankarjev vrh, najbolj pa nas je prevzela Cankarjeva Vrhnika. Tam nas je pričakal in nas s svojo pojavnostjo in živo besedo prepričljivo popeljal v svoj čas sam »gospod Ivan Cankar«.
In kaj nam ima ta neutrudni iskalec resnice in lepote povedati danes? Da je optimist, ki verjame v prihodnost slovenskega naroda in v silen razvoj slovenske besedne umetnosti, ko pravi: »Naša literatura je šla zelo visoko, v bodočnosti pa pojde še više. /…/ Jaz upam v bodočnost našega naroda; to upanje izraža Župančič jasno in veselo, jaz pa v satiri, tragiki in paradoksu.«
