Select Page

Projektni teden

Zadnji teden pouka v decembru, med 18. 12. in 22. 12. 2023, smo na šoli izvedli projektni teden. To pomeni, da smo našim dijakinjam in dijakom namesto pouka ponudili kar 42 različnih dejavnosti, katere so lahko izbrali glede na svoj interes. Naši profesorji so organizirali pet ekskurzij: Rim, Andaluzija, Malaga, Munchen in Sarajevo ter strokovno ekskurzijo v predor Karavanke. Petnajst dijakov si je izbralo štiridnevno smučanje v Dolomitih, ostali dijaki pa so se razporedili po delavnicah, ki so jih organizirali profesorji na šoli.

Na delavnici Iz živjenja koliščarjev so se posvetili zgodovini koliščarjev. Ogledali so si tudi muzej na prostem, ki bil zelo zanimiv. Veliko novega so izvedeli o koliščarjih in o njihovem življenju ter delu. Tudi pot po Barju je bila zabavna in zanimiva, četudi je bilo mrzlo.

Na projektnem tednu se je organiziral tudi tečaj za nogometnega sodnika.

Dijaki so se lahko udeležili delavnic Judo in samoobramba, Tehnike sproščanja, Klesanje črk – tipografija v kamnu, Tečaj CPP, Promet, Autocad, Gradbeni stroji in drugih. Na dveh delavnicah pa so dijaki izdelovali okraske za šolo in na koncu šolo tudi okrasili.

Po Cankarjevih poteh s korakom in besedo

V tednu dejavnosti smo se posvetili odkrivanju življenja in dela Ivana Cankarja. Potem ko smo se uvodoma pomerili v poznavanju pisateljevih biografskih mejnikov in tekmovali v dopolnjevanju naslovov njegovih odmevnejših literarnih del, smo se napotili po sledeh njegovega bivanja v Ljubljani. Obiskali smo nekaj »postaj« iz Cankarjevih šolskih, študentskih in kasnejših zrelejših let ter prisluhnili njegovi iskreni in tenkočutni, pogosto pa tudi odločni ter brezkompromisni umetniški besedi. Sprehodili smo se tudi na Rožnik in obiskali Cankarjev vrh, najbolj pa nas je prevzela Cankarjeva Vrhnika. Tam nas je pričakal in nas s svojo pojavnostjo in živo besedo prepričljivo popeljal v svoj čas sam »gospod Ivan Cankar«.
In kaj nam ima ta neutrudni iskalec resnice in lepote povedati danes? Da je optimist, ki verjame v prihodnost slovenskega naroda in v silen razvoj slovenske besedne umetnosti, ko pravi: »Naša literatura je šla zelo visoko, v bodočnosti pa pojde še više. /…/ Jaz upam v bodočnost našega naroda; to upanje izraža Župančič jasno in veselo, jaz pa v satiri, tragiki in paradoksu.«

Prostoročno – arhitekturno risanje

V projektnem tednu pred počitnicami so se dijaki lahko spoznali z arhitekturno risbo in izdelavo maket, ki sta osnovi za tiste dijake, ki se nameravajo podati na sprejemni izpit na Fakulteti za arhitekturo. Delavnico sta vodili arhitektki, prof. Eva Ličina in prof. Mateja Kumer. Kaj vse so se dijaki naučili in ustvarili, si lahko ogledate na razstavi v učilnicah 010 in 011.

Spoznajmo svojo prestolnico

Po prvem, uvodnem dnevu, ko smo spoznavali prestolnico skozi asociacije in kvize, smo drugi dan šli na ogled stalne razstave zgodovine mesta v Mestni muzej in se sprehodili skozi čas od prazgodovine do danes. Na poti do muzeja smo videli več znamenitosti kot je Prešernov trg, od koder nas poti peljejo v staro mestno jedro, proti glavnim postajam, proti parku Tivoli in tudi proti Mestnemu muzeju, če se odločimo, da gremo po Wolfovi ulici. Tam smo videli spominsko obeležje, ki nas spomni na kraj, kjer je leta 1848 prvič bila razvita slovenska zastava. V samem muzeju pa nas je popolnoma prevzel dobro restavriran in kultni avto iz nekdanje SFRJ, legendarni Zastava 750, bolj znan kot Fičko. Le s težavo smo se ločili od njega in zaključili z obiskom.
 
 
Tretji dan spoznavanja naše prestolnice smo se najprej sprehodili po Miklošicevi cesti in izvedeli veliko o delu Ljubljane,ki ji pravimo secesijska Ljubljana. S sredine Miklošičevega parka smo lahko videli čisto novo obnovljeno fasado z vsemi značilnimi fasadnimi okrasi secesijske palace. Pot nas je peljala v Slovenski etnografski muzej, kjer smo se seznanili z načinom življenja naših prednikov in izvedeli, zakaj je harmonika postala priljubljen instrument. Ob praznovanjih ni bilo potrebno najeti in plačati več ljudskih pevcev in godcev, zadostoval je en sam glasbenik. 
Po okrepčilnem odmoru smo se odpravili v Fužine, v MAO, kjer je velika razstava v spomin na našega arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je v svojih načrtih tako arhitekrurnih kot urbanističnih uvedel elemente modernizma. Dan je bil precej naporen in vidno utrujeni smo se po zadnjem ogledu odpravili vsak v svojo smer.
 
 
 
Dostopnost