Na delavnici smo se sprehodili skozi hišo iluzij,

obiskali Center Noordung v Vitanju (Lunarni habitat),

skušali pobegniti iz sobe pobega,

in obiskali Tehnopark Celje.

Zadnji dan projektnega tedna smo v šoli igrali družabne igre, na koncu pa smo se še posladkali s palačinkami.

Med projektnim tednom, od 18. 12. do 22. 12. 2023, je na šoli potekala tudi delavnica “Tečaj za voditelja čolna”, kjer so dijaki spoznavali osnove navigacije, mornarske veščine z vozli, pravila o izogibanju in trčenju na morju, osnove motoroznanstva ter osnove meteorologije.

Tako kot lani smo tudi v letošnjem decembrskem tednu dejavnosti uspeli osvojiti Klobuk, Stražni vrh, Kamenščico, Gradišče, Trato, Dvorski in Staneški hrib. Ja, kje pa so vsi ti kuclji, se boste verjetno začudeno vprašali, saj najverjetneje še niste slišali zanje. So v bližnji okolici Ljubljane, poznani vsem ljubiteljem nizkogorja, gozdov, pohodnikom, tekačem, gorskim kolesarjem in drugim, ki jih privlači narava in ki se zavedajo, da ni treba iti prav daleč in zgubljati čas v zastojih avtomobilske pločevine, da se naužijejo čistega zraka in gozdne tišine.

Ker je enajst zvedavih dijakov zanimalo, kje neki so ti neznani vrhovi, smo v ponedeljek krenili z meglene postaje na Bokalcah po položni gozdni poti mimo lovskega doma na Klobuk (441 m), kjer nas je razveselilo sonce in modro nebo. Nadaljevali smo v smeri Podutika, se povzpeli še na Stražni vrh (439 m) ter pohod končali v Podutiku. V torek smo se zbrali ob križišču Tržaške ceste in priključka na avtocesto pred Brezovico in se po strmi gozdni poti dvignili iz meglenega morja na sončni Kopavnik (375 m). Oznake na drevesih so nas nato vodile proti SZ čez Kamenščico (464 m) do Gradišča (530 m), najvišje točke pohoda. Po grebenu Debelega hriba smo v sončnem vremenu nadaljevali proti JZ čez Strmico (506 m) in se pod Brezovškim hribom (497 m) spet »potopili« v megleno morje do Brezovice. V sredo smo se iz Šentvida po strmem gozdnem kolovozu nad smučiščem Poseka zagrizli do grebena, ki se v loku razteza med Šentvidom in Mednim. Razgibana grebenska pot nas je nato vodila proti severu čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m) ter pred Medanskim hribom (427 m) v dolino do Mednega.

Čeprav smo se ponekod srečali z blatom in pomrznjeno zemljo, vsi trije pohodi za noge mladih junakov niso bili zahtevni, saj vselej velja: kjer je volja, tam je pot. Skupaj smo tako prehodili dobrih 22 km gozdnih poti in se dvignili skoraj 1000 m visoko, če bi sešteli vse klance, ki so nam jemali sapo.

Arhiv se nahaja v Grubarjevi palači, ki je bila prvotno namenjena prvi tehnični šoli v Ljubljani. Imela je dve učilnici ter kabinete in stanovanja za učitelje. Ogledali smo si stavbo, ki ima zanimivo elipsoidno stopnišče z lepimi štukaturami. Bivša učilnica, v kateri smo si pogledali film o izumrli obrti peric v Ljubljani, ki je bil posnet leta 1959 je bila včasih od tal do stropa poslikana. V pritličju smo obiskali restavratorstvo delavnico, kjer obnavljajo vse vrste zgodovinskih virov na papirju. Od blizu smo si lahko pogledali stare načrte.

Nato so nas skozi čitalnico odpeljali v arhiv, kjer hraniji urbarje iz 17. stoletja, ki so bili spisani z namenom natančnega pobiranja davkov ter karte Franciscejskega katastra iz 18. stoletja, na katerih so zapisane številke parcel, hiš, označenem glavne fasade stavb in iz kakšnega materiala so zgrajene stavbe.

Ogledali smo si hišo arhitekta Jožeta Plečnika v Trnovem ter spoznavali njegovo življenje in delo. Prostori so opremljeni z originalnim pohištvom in njegovimi osebnimi predmeti. Ugotovili smo, da je naš arhitekt že takrat uporabljal reciklirane elemente in s tem gradil trajnostno arhitekturo.

Udeležil smo se razstave “Arheologija, pa take fore”. Na ogled so postavljeni najbolj zanimivi predmeti, ki so jih odkrili na slovenskih tleh oz. v tleh: deblak iz železne dobe, piščal iz kosti jamskega medveda, rimske in srednjeveške novce, žare pokojnih, keltske oklepe in čelade, vaško situlo, rimsko posodje in steklovino, mnoge okrasne predmete ter srednjeveške meče. Ogled smo zaključili ob egipčanski mumiji. Na koncu pa so dijaki pomerili oz. se zavili v rimsko tuniko. Arheološka zbirka je zelo zanimiva in slikovita. Ugotovili smo, da je človek od samih začetkov bil usmerjen v razvoj, med tem ko si je želel olajšati in polepšati življenje z novostmi. Stalno je moral biti vztrajen, prilagodljiv in iznajdljiv.

Mentorici: prof. Karin Prodan in Alenka Petrič

Med projektnim tednom od 18. 12. do 22. 12. 2023 se dijaki lahko udeležijo raznih ekskurzij ali pa se odločijo sodelovati na eni izmed razpisanih delavnic na šoli. Na delavnici December kot ga imamo radi imajo dijaki priložnost, da so ustvarjalni in kičasti. V ponedeljek smo v šoli izdelovali razglednice, v torek pa smo si ogledali lesene jaslice na Ljubljanskem gradu in slamnate na Gallusovem nabrežju. Kupili smo darilca za najdražje in poslali voščilnice, ki smo jih izdelali včeraj.

Dne 21. 11. 2023 smo na SGGOŠ.StG otvorili gostujočo razstavo z naslovom: NOB ( Narodnoosvobodilni boj ) 1941 – 1945, ki jo je pripravila Zveza borcev za vrednote NOB Slovenije. Avtor razstave je dr. Martin Premk, poslanec v državnem zboru in nekdanji kustos Muzeja vojaške zgodovine v Pivki, ki je razstavo tudi otvoril, sledila pa je predstavitev obravnavane tematike in diskusija. Na SGGOŠ.StG dr. Premka veže del poklicne poti, saj je tu pred časom tudi sam nekaj mesecev poučeval. Dr. Martin Premk je izrecno poudaril dejstvo, da se zgodovinske teme (pre)pogosto uporablja in zlorablja za uveljavljanje političnih ciljev in se o določenih vsebinah, kot je tema genocida ipd., ne bi smelo glasovati v političnih ustanovah. Tovrstne teme bi morale ostati domena znanstvenikov in strokovnjakov, pri čemer je nujen neobremenjen, objektiven in pravičen pristop do obravnavane tematike. Je pa tema vojne in vseh grozot, ki jih prinaša, na žalost še kako aktualna tudi v sedanjosti. Razstava na dvanajstih panojih kronološko (1941 do 1945) in vsebinsko (napad in okupacija, osvobodilna fronta, kolaboracija, slovenska narodnoosvobodilna vojska idr) opisuje in z obsežnim fotografskim gradivom ponazarja dogodke iz časa vojne. Predstavitev tematike poteka v okviru pouka aktivnega državljanstva in v veselje nam je, da dijaki kažejo ne le zanimanje, temveč sposobnost globljega razumevanja in potrebnega kritičnega distanciranja do tematike.