Select Page

Ornament skozi čas

1. dan smo imeli uvodno predavanje o ornamentu:

Ornament (latinsko ornare – okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov. Pogosto ima svojo vsebino in nosi določeno alegoriji in simboliko.

Ornamentika je skupina ornamentov, ki pripadajo določenemu kulturnemu krogu, slogu ali obdobju.

Sistem ornamentov na enem objektu kot celoti imenujemo dekoracija.

Ornament je bil razvit in uporabljan v vseh kulturah in obdobjih, moderne civilizacije pa so ga največ uporabljale v arhitekturi in pri proizvodnji uporabne umetnosti. V marsikateri primitivni kulturi je bil ornament edini način likovnega izražanja.

Sloge ornamentalnega okrasja lahko proučujemo na osnovi kulturne dediščine, ki je razvijala originalne vzorce dekoracij ali spreminjala vzorce iz drugih kultur.

V Sloveniji se je  s slovenskim ornamentom sistematično ukvarjal Jože Karlovšek. Raziskovalec slovenske ljudske umetnosti, gradbenik, pedagog in slikar, ki se je s svojim gigantskim delom in neverjetnim opusom zapisal  med “velikane slovenske narodopisne dediščine“.

Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu.

Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela na tem področju oral ledino. Na njegovo dekorativno slikarstvo je v veliki meri vplival tudi

Maksim Gaspari. Prav ornament je najožje jedro Karlovških raziskav, leta 1935 je namreč izdal knjigo Slovenski ornament ter knjigo o ljudskih in obrtniških izdelkih.

2. dan smo obiskali Slovenski etnografski muzej in si ogledali razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom.

3. in 4. dan smo ustvarjali ornamente v šoli.

Vir:

https://siol.net/trendi/kultura/slovenski-ornament-lepota-po-nase-502683

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ornament

https://www.etno-muzej.si/sl/razstave

Projektni teden – Raketa na vodni pogon

Dijaki so po navodilih učiteljev Nejca Kastelica, Mihe Kukca in Jureta Zupančiča izdelali vsak svojo raketo iz plastenk, jo kasneje napolnili z vodo in s tlačilko povečali tlak v njej. Izstrelitev rakete so posneli s kamero, na koncu pa še izračunali njen težnostni pospešek.

Dostopnost