Select Page

ENO TREE planting Day – 21. september

Dan sajenja dreves se odvija na svetovni dan miru – 21. septembra.

Sajenje po vsem svetu organizira Eno šola, ki ima sedež na Finskem in si prizadeva, da bi s sajenjem dreves vplivali na zeleno okolje in hkrati ozaveščali o podnebnih spremembah in pomenu raznolikosti eko sistemov na Zemlji. Od začetka delovanja v letu 2000 se je tej zvezi šol in skupnosti za trajnostni razvoj pridružilo več kot 10 tisoč šol iz 157 držav, ki so si postavile za cilj posaditi 100 milijonov dreves. Na SGGOŠ smo se sajenju dreves priključili  in prvo drevo – lipo, ki je simbol miru in družbenega življenja, posadili pred šolo že leta 2004.

V mnogih slovenskih vaseh je bila navada, da so se zbirali ob kamnitih mizah pod lipo,  sprejemali odločitve o medsebojni pomoči, volili in praznovali, se veselili in plesali. Tako je lipa pomenila središče skupnosti.

Pridružujemo pa se tudi sajenju lip na Cerju, kjer vsako leto v organizaciji Gimnazije Nova Gorica obeležujemo dan miru in kjer nastaja že pravi drevored lip.

Šteje vsako posajeno drevo.

Jezero je – jezera ni – 20. 4. 2018

Vabilo na 16. nacionalni projekt Unesco pridruženih šol Slovenije, ki ga organizira Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana

Jezero je – jezera ni

Piran, 20. april 2018

Spoznajmo kulturno dediščino Pirana

Rdeča nit našega projekta je ozaveščanje o varovanju naravne in kulturne dediščine, poudarjamo pa tudi trajnostni razvoj.
Na letošnjem srečanju nas bo nagovarjala kulturna dediščina Primorja. Za učilnico na prostem smo si izbrali sončno mesto Piran, ki je prava zakladnica kulturne dediščine, saj se je ustvarjala skozi bogato in pestro zgodovino mesta. Želimo, da tudi mladi oblikujejo primeren odnos do naravne in kulturne dediščine, da bi se zavedali njenega pomena, da bi jo cenili in jo znali varovati.
S ponujenimi delavnicami spodbujamo tudi njihovo vedoželjnost in ustvarjalnost.

Naše poti se bodo srečale v petek, 20. aprila 2018, ko se bomo družili in ustvarjali na delavnicah.

Časovnica:
– 8.30 zbor udeležencev na Tartinijevem trgu, pozdrav, fotografiranje in delitev v skupine
– 8.30 – 13.30 delo po skupinah, vmes prosto za malico
– 13.30 oddaja izdelkov in zaključek srečanja

Sodelujočim ponujamo naslednje delavnice, ki bodo izvedene, če bo zadosti prijav:
– gradbena delavnica: Trški plašč v akvarelu, mentorica Karin Prodan
– geodetska delavnica: Višine piranskih stavb, mentor Andrej Berdajs
– pečarska delavnica: Izdelava mozaikov, mentorica Biljana Postolova
– kamnoseška delavnica: Oblikovanje kamnitih magnetkov, mentor Janko Brunček
– novinarska delavnica: Jezerski list, mentorica Ksenija Juvan Berič
– fotografska delavnica: mentor Dimitrije Djokić

Material za posamezne delavnice:
– gradbena: na voljo bo risalni papir in trda podlaga za risanje, udeleženci naj prinesejo svoj lonček, čopiče in akvarelne barvice ter podlago za sedenje,
– pečarska: material za mozaike bomo pripeljali mi, vendar pa si udeleženci lahko tudi sami naberejo drobne kamne, koščke opeke, steklene koščke in školjke z morske obale; primerna oblačila za delo
– kamnoseška: primerna oblačila za delo
– novinarska: beležka in pisalo; če je interes z vaše strani, lahko izdamo dvojezični Jezerski list, vendar bi potem rabili še mentorja in učence z znanjem italijanskega jezika,
– fotografska: udeleženci prinesejo svoje fotoaparate.

Izdelkov, ki bodo nastali med izvedbo projekta, ne vračamo. Prav tako si pridružujemo pravico do reprodukcije, razstavljanja in objavljanja vseh izdelkov in fotografij nastalih med projekta. Vabilu je priloženo soglasje staršev za sodelovanje na delavnici.

Na srečanje lepo vabimo osnovne šole (zadnja triada) in srednje šole.
Vsaka šola lahko sodeluje z mentorjem in tremi dijaki.

Kotizacije ni. Za prehrano in prevoz udeleženci poskrbijo sami.

V primeru slabega vremena bomo tabor prestavili na kasnejši datum.

Vabilu je priložena prijavnica, ki jo pošljete na naslov: karin.prodan@sggos.si

Želimo vam obilo ustvarjalnosti in domišljije.

Veselimo se sodelovanja z vami.

22. marec – svetovni dan voda

Unesco je 22. marec proglasil za svetovni dan voda.

Voda ima poseben dan zato, ker je pomembna, ker brez nje ni življenja, ker nas najbolj odžeja, ker se radi kopamo, ker je veliko porabimo, včasih tudi po nepotrebnem, ker še ne znamo dovolj paziti nanjo, ker je velikokrat in marsikje  primanjkuje, ker je je včasih tudi preveč, ker…

Na oglasni deski smo ob svetovnem dnevu voda objavili, koliko virtualne vode porabimo za pridelavo enega jabolka (65 litrov), pomaranče (50 litrov), kilograma krompirja (900 litrov), za skodelico čaja (30 litrov), skodelico kave (140 litrov), kozarec vina (120 litrov); še veliko več vode pa porabimo za to, da lahko oblečemo kavbojke (8000 litrov) ali da ustrojimo kilogram usnja (16000 litrov). Virtualna voda je tista nevidna voda, ki se porabi za pridelavo ali izdelavo neke dobrine.
Ob svetovnem dnevu voda smo se udeležili tudi Unesco nacionalnega projekta Voda – kaj mi pomeni, ki ga je pripravila SVŠGL. Vstopnica za sodelovanje je bila fotografija. Sodelovali smo v delavnici Moker pes, ki jo je s terapevtskim psom vodila Mojca Trampuš.

Literarna matineja – 21. 3. 2018

»Na zemljo dahnil je večer,
Helene ni nikjer, nikjer …
Kakó drhtí srcé bolnó,
kakó skelí solznó okó …« I. Cankar: Erotika, iz cikla Helena

S tem Cankarjevim verzom vljudno vabimo v sredo, 21. 3. 2108, 4. šolsko uro v malo dvorano vse izbrane dijake in dijakinje, pa tudi profesorje in profesorice, da skupaj obeležimo dan poezije.

Prebirali bomo Cankarjevo Erotiko, vsak dijak bo prejel knjižno kazalko, dijaki, ki so pesmi narisali, pa tudi nagrado.

Naj živi pesem!

Vzgajamo zelišča: vonj in okus

Sodelovanje v Unescovem nacionalnem projektu Vzgajamo zelišča
»V starem iščem novo.«

V projektu OŠ Rakek SGGOŠ sodeluje že več let, letošnje tema spoznavanja zelišč je bila ZaČUTimo zelišča.

Zelišča v zadnjem času pridobivajo pomen. Človek se po letih farmacije in »lekarniškega zdravljenja« zopet obrača nazaj k naravi v upanju, da mu bo pomagala vsaj tako kot draga farmacevtska sredstva. In tako je človek ponovno »odkril« pozabljena zelišča, ki mu do neke mere lahko pomagajo lajšati bolezenske tegobe in nadomeščajo uporabo kuhinjske soli.

Temu smo sledili tudi mi v šoli in si zasadili gredico zelišč v obliki polža. Ta nam služi za vzgojo in izobraževanje o pomenu zelišč in zdravilnih rastlin. V vegetacijski dobi na tem mestu najdemo okoli 20 rastlin, kot na primer: drobnjak, ognjič, majaron, ameriški slamnik, stevia, hermelika, meta, melisa, pelin, pehtran, sivka …
V letošnjem šolskem letu smo na tehnikih dnevih organoleptično spoznavali zdravilne rastline in zelišča. Na različne načine smo preizkušali njihov vonj in okus ter ugotavljali, zakaj bi bile te rastline koristne, h kateri hrani bi se podale, kako bi jih lahko prihranili in uporabljali vse leto. Na koncu smo se naučili tudi nekaj o zeliščnih pripravkih.

Mentorica Ada Perko

Orodna vrstica za dostopnost