Select Page

Moč vetra, sonca, vode in lesa

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo je v torek, 5. 3. 2024, na Kongresnem trgu v Ljubljani potekalo srečanje “pod vetrnico”, s katerim Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo začenja komunikacijsko kampanjo o pomenu obnovljivih virov energije s sloganom – Moč vetra, sonca, vode in lesa. Udeležili so se ga tudi ravnatelj Gvido Jager, učitelji okoljevarstvenih predmetov in dijaki smeri okoljevarstveni tehnik, saj bo ministrstvo vetrnico predalo SGGOŠ.StG.

Članek na spletni strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Članek v časopisu Delo.

O programu kamnosek v oddaji Vizionar

15. 11. 2023 se je naša kamnoseška delavnica spremenila v pravi filmski studio. Obiskala nas je snemalna ekipa RTV SLO z novinarko Karin Potočnik in posnela prispevek za oddajo Vizionar. Sodelovali so dijakinje in dijaki programa kamnosek ter profesorja Janko Brunček in Mateja Kumer. Pred šolo je spregovoril tudi ravnatelj Gvido Jager. Prispevek si lahko od 14.50 minute naprej ogledate TUKAJ.

Dnevi evropske kulturne dediščine v Šoštanju

V Šoštanju smo se predstavili v okviru “Dnevov evropske kulturne dedišičine 2023” na Glavnem trgu pod Šoštanjskim gradom. Našemu vabilu na ogled so se odzvali: Vrtec Šoštanj, OŠ KDK Šoštanj, OŠ iz Velenja in Šolski center Velenje, vključno z oddelkom umetniške gimnazije, katere dijaki že imajo izkušnjo s kamnoseštvom. V Šoštanju so nas, poleg prijetnih in radovednih domačinov, obiskali tudi: vodstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje, direktor Marmor Sežana – Andrej Kos in tudi lokalni kamnoseki. Poseben obisk pa nam je namenil tudi župan Občine Šoštanj, Boris Goličnik. Občina Šoštanj se je izkazala za odlično gostiteljico, za kar smo ji zelo hvaležni. V znak pozornosti in zahvale smo županu podarili izklesan grb Občine Šoštanj. Grb že krasni županovo pisarno.

Prenos tovrstnih znanj odpira veliko možnosti za sodelovanja, ohranjanja tradicije in dediščine.

Šoštanj je že od nekdaj bil močno povezan s kamnom. Zaradi nekoč aktivnega ognjenika – Smrekovca, se je del tal oblikoval v kamnito strukturo sedimentnih kamnin. Med njimi najdemo tudi značilen zeleni tuf, ki so ga nekoč uporabljali predvsem za arhitekturne elemente – vhodne portale, okenske in vratne okvirje. Še danes najdemo precej zapuščenih kamnolomov v okolici Šoštanja, ki pa so lahko izziv za prihodnjo zgodbo, saj skozi učni program na SGGOŠ.StG vzpodbujamo dijake k uporabi slovenskih avtohtonih materialov v gradbeništvu in arhitekturi.

O našem projektu so poročali tudi v Slovenskih novicah.

Kamnoseška izdelava grba Slovenije v izbranem kamnu

O gradbeništvu in šolanju na SGGOŠ.StG v časopisu Dnevnik

19. 1. 2023 sta v časopisu Dnevnik izšla dva članka. Prvi z naslovom Človekova dejavnost, starejša od civilizacij, govori o gradbeništvu dandanes, drugi z naslovom Šola, ki vzpodbuja k celovitemu razvoju mladostnika, pa o šolanju na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana.

Dostopnost