S pesmijo po Plečnikovi Ljubljani

» Na prvi pomladanski dan,

ki stisnil zimo je ob stran,

le kaj nam je početi?

Po sobah se razpreda mrak.

Le ven, le ven, le ven čez prag

želi si vsak

pod sončno luč zleteti.« …

Lili Novy

Iz mraka neznanja v svetlobo učenosti

Mala dvorana, v ponedeljek, 21. 3. 2022, 3. šolsko uro

Tudi letos obeležujemo svetovni dan poezije in pesmi. Rdeča nit recitala bo arhitekt Jože Plečnik, v povezavi z literati, ki so povečini ustvarjali v njegovem času. To je čas moderne, impresionizma in ekspresionizma. Izbrali smo deset pesmi in devet Plečnikovih arhitekturnih stvaritev v našem glavnem mestu. Ob njih bomo pokramljali in recitirali pesmi.

VABILO NA SPLETNI KNJIŽNI SEJEM

(22. 11. – 5. 12. 2021)

»Obstaja zelo majhna razlika med nekom, ki ne zna brati, in nekom, ki ne želi brati. Rezultat obojega je neznanje.« (Jim Rohn)

V okviru IND/Knjižnično informacijsko znanje smo dijakinje in dijaki T1A obiskali splošno Knjižnico Bežigrad, kjer so nas toplo sprejeli. Prav dobro nam je del ta kratek kulturno-izobraževalni dogodek izven šolske učilnice. V dar smo prejeli knjigo Nataše Konc Lorenzutti, Gremo mi v tri krasne. Predstavitveni film je tako lep, da ti  resnično vzbudi željo po branju. Upamo, da nam bo zgodba všeč! Adriana, T1A

Nacionalni mesec skupnega branja,  torek, 21. 9. 2021, 2. šolska ura

Vabilo k branju

Drage dijakinje in dijaki,

verjetno ste že v medijih in na plakatih po šoli zasledili informacijo o Nacionalnem mesecu skupnega branja, ki ga vodi Bralno društvo Slovenije. Letošnja akcija se imenuje Beremo skupaj in še posebej spodbuja branje med starimi in mladimi ter družinsko branje.

Znano je, da prav vaša generacija najmanj bere. Povečini ne obiskujete knjižnic in berete le tisto, kar je pri pouku obvezno. Vemo pa, da branje krepi naš miselni in čustveni svet, da tudi bogati različna znanja v vseh obdobjih našega življenja.

Kot droben prispevek za krepitev bralne kulture na šoli smo danes v skupnih minutah, vsak razred zase,  prebrali kratko pesnitev Desiderata, ki jo je leta 1927 napisal ameriški odvetnik, Max Ehrmann.  Nekateri viri govorijo, da gre za latinsko besedilo iz leta 1692, najdeno v cerkvi sv. Pavla v Baltimoru, ki naj bi ga Američan le prevedel.

Tisti, ki ste v karanteni in ostali obiskovalci spletne strani pa si pesnitev lahko preberete kar tukaj.

Za pravljice nismo nikoli prestari!

“Nekoč so na SGGOŠ živeli dijaki  in učitelji, ki se na noben način niso mogli srečati v lepem in toplem šolskem kotičku, kjer je mrgolelo na tisoče različnih zgodb in pripovedk. Tja so se želeli  zateči pred zunanjimi nepridipravi in pošastmi, da bi navezali čarobne stike z bitji, živečimi na naših tleh pred več kot milijon leti …«

Pa smo se zatekli na zoom in si pripovedovali slovenske ljudske pravljice. Ponovno smo se učili, vzgajali, ozaveščali, se umirjali in vznemirjali ob naslednjih: Povodni mož, Kralj in pastirček, V ribe zaklete ženske v Vrbskem jezeru, Vrag se ženi, Zlata ptica, Zgodbe o gradu Čeplje, Trije bratje iščejo srečo, Indija Koromandija, Šmarna gora in velikan Hrust.

Ob dnevu knjige vsem bralcem voščimo in želimo, da bi znali izbirati dobro čtivo!  Če vam zmanjka idej in priporočil, katero knjigo bi vzeli v roke, vzemite pravljice. Zanje nismo nikoli prestari, saj brezčasno krepijo in ohranjajo našo čustveno inteligenco in miselno vitalnost.

In kot je zapisal A. Einstein: “Če hočete, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še inteligentnejši, jim berite več pravljic.”

Vaši bralci