OBISK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE

V četrtek, 14. 11. 2024 smo imeli učenci T2B, O1D, G1E, U2B in T2C vodeni ogled Prirodoslovnega muzeja. Pred Prirodoslovni muzej smo prišli sami, tam pa so nas nato razdelili v manjše skupine. Naša skupina si je najprej ogledala okostje mamuta, kjer nam je kustosinja podrobneje razložila, kako so živeli mamuti, kaj so jedli in v čem so se razlikovali od slonov. V naslednji sobi je bilo veliko okostij vretenčarjev. Potipali smo lahko kože nekaterih živali. Naslednja soba je bila namenjena gozdnim živalim. Nekaj živali je bilo nagačenih. Potipali smo lahko lisico in ježa. V zadnji sobi nam je kustosinja predstavila minerale. Na hitro smo si ogledali Zoisovo zbirko, ki pa sicer ni v celoti razstavljena. Ves ogled je trajal malo več kot eno uro.
Sabina Volk, T2B

EKOLOGI BREZ MEJA
V četrtek, 14. novembra, smo se dijaki 1. letnikov gimnazije udeležili predavanj Ekologi brez meja. Najprej smo imeli predavanje o zavrženi hrani. Na predavanju smo se razdelili v skupine in igrali zelo zabavno družabno igro Janko in Metka, ki temelji na zavrženi hrani. Igra je bila polna ugank, velik del igre pa je bil tudi šifriran, tako da nas je čakalo precej logičnega razmišljanja. Cilj igre je bil, da bi z ugankami ugotovili končni slogan, ki je bil: Ne meči hrane stran! Potem smo odšli v plesno dvorano, v kateri smo imeli predavanje o čistilnih akcijah, recikliranju oblek in tudi kako se reciklira obleke, kako zavreči čim manj hrane (kar je bila tudi tema prej omenjene igre). Omenjali smo tudi krožno gospodarstvo in kako se pravilno shranjuje hrano. Predavanja so bila zanimiva in poučna.
Luka Pejkovič, Stg1b

KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB

Dijaki razreda GT3B smo se v spremstvu profesorjev Mateja Mandeljca, Matevža Stegnarja in Martine Bizjak odpravili na spoznavanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba. Krajinski park je bil ustanovljen s ciljem, da se ohrani številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost, krajinska pestrost in naravni procesi. V prvem delu smo se pod strokovnim vodstvom Jurija Kobeta iz Mestne občine Ljubljane izpred živalskega vrta peš odpravili proti Tivoliju. Sprehodili smo se po učni poti, kjer smo se ustavljali na različnih učnih točkah. Tam smo spoznali, da Ljubljano pokriva kar 25 % gozda, kako lahko kot gradbeniki in geodeti čim bolj trajnostno načrtujemo posege na varovanih območji in spoznali mnogo zanimivih živalskih vrst, kot je na primer hrošč rogač. V drugem delu, kjer sta strokovno vodstvo prevzela Nejc Praznik – mestni arborist in Matevž Korošec – naravovarstveni nadzornik, pa smo se odpravili do končnega cilja v Tivoli. Na poti sta nam predstavila načine varovanja odraslih dreves na gradbišču in zgodovino parka, ki pa sega že v leto 1813, ko ga je načrtoval francoski inženir. Za konec pa smo si ogledali ostanek najstarejšega drevoreda, ki zajema tudi najstarejše drevo v parku – edino drevo, ki je ostalo še od prvotnih zasnov drevoreda.
ZALA ŽALAR, T3B

OBISK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE

14. 11. 2025 smo na naši šoli imeli eko dan, zato smo obiskali Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani, na Prešernovi ulici 20. Tam smo se dobili ob 12h, z ogledom pa začeli ob 12.20. Naša skupina si je najprej ogledala geološko zbirko na hodniku. Takrat smo prejeli tudi učni list, ki nam ga je dala kustosinja in smo ga ob ogledu reševali. V zbirki je bilo več različnih mineralov, fosilov in kamnin in nekatere smo dobili tudi v roke, da bi njihove značilnosti prepoznali sami. Nato smo šli v sobo z okostjem mamuta, ki je zavzemalo večino sobe. Pokazali so nam tudi zob mamuta, ki tehta okoli 5 kg. Ob animaciji so nam predstavili njihovo zgradbo, prehrano in ostale značilnosti. Sledil je ogled vretenčarjev v sobi polni kosti pravih živali. Skupaj s kustosom smo našteli več vrst živali, ki spadajo pod vretenčarje, dovolil pa nam je tudi, da smo potipali tudi kožo kače, peresa in krempljev ptic ter divjega jazbeca. Na koncu smo prišli do sobe z živalmi, ki so bolj značilne za Slovenijo in Evropo. Ogledali smo si sove, rogove jelena, se dotaknili nagačene lisice in izvedeli s čim se prehranjujejo gozdne živali. Oddali smo rešene učne liste, se zahvalili za voden ogled in odšli domov.
JAKA HENIGMAN, G1E

SODELOVALI SO MLADI POROČEVALCI ZA OKOLJE: Zala Žalar, Sabina Volk, Jaka Henigman in Luka Pejković
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Uroš Iskra, Anja Hrenovec, Snežna Kokelj
MENTORICA: Snežna Kokelj

Z dijakinjami in dijaki razreda T1B, 1. letnik smeri gradbeni tehnik, smo se pri pouku fizike po zimskih počitnicah 2025 odločili, da bomo raziskali, na kakšen način in v kakšnem obsegu se pridobiva električna energija v Sloveniji.

Dijakinje in dijaki T1B so se razdelili v pet skupin, vsaka skupina si je izbrala, kateri tip elektrarne bo raziskala: jedrska elektrarna, termoelektrarna, hidroelektrarna, sončna elektrarna in vetrna elektrarna. Dogovorili smo se, da bodo cel mesec marec 2025 doma zbirali podatke o tem, koliko takih elektrarn je v Sloveniji, kako deluje taka elektrarna, koliko energije proizvede, kakšne so prednosti in slabosti pridobivanje električne energije na tak način in kakšen vpliv ima na okolje.

Prvi teden v aprilu smo ure fizike posvetili tej tematiki. Dijakinje in dijaki T1B so v šolo prinesli svoje zapiske, ki smo jih skupno pregledali in se o njih pogovorili. Nato so jih po navodilih oblikovali v zaključeno celoto na plakatu, ki so ga obogatili s fotografijami in skicami.

Sledile so predstavitve posameznih elektrarn svojim sošolcem. Na ta način so dijaki spoznali, od kod prihaja elektrika, kakšen delež električne energije prispevajo posamezne elektrarne v celotni slovenski proizvodnji in katere elektrarne med obratovanjem povzročajo najmanjše izpuste toplogrednih plinov. Pogovorili smo se tudi o pridobivanju električne energije v Evropi in po svetu.